V reviji Podjetje in delo, št. 3-4, ki je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija za gospodarsko pravo, je bil objavljen obširen strokovni članek odvetnika mag. Sebastjana Kerčmarja in odvetniške pripravnice Marjance Ambrožič z naslovom Izpodbijanje sklepa o prenosu delnic v postopku izključitve manjšinskih delničarjev zaradi kršitve pravice do obveščenosti. Avtorja se v prispevku ukvarjata z vprašanjem, ali je sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja izpodbojen zaradi kršitve pravice do obveščenosti v zvezi z informacijami, ki se nanašajo na določitev oziroma na višino denarne odpravnine.

Institut izključitve manjšinskih delničarjev je bil v slovenski Zakon o gospodarskih družbah vnesen s sprejetjem ZGD-1 leta 2006, medtem ko je bil v nemški pravni red vnesen že z novelo Aktiengesetz (AktG) leta 2002. Slovenski zakonodajalec se je pri sprejemanju novega instituta izključitve manjšinskih delničarjev zgledoval po nemški pravni ureditvi. Za izključitev manjšinskih delničarjev ni dovolj zgolj izjava glavnega delničarja, ampak je potrebno sprejetje sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, ki se sprejme na skupščini družbe. Sklep o prenosu delnic je mogoče izpodbijati iz vseh splošnih in posebnih izpodbojnih razlogov (395. člen ZGD-1), ni pa ga mogoče izpodbijati, če denarna odpravnina, ki jo ponudi glavni delničar, ni primerna, če ni bila ponujena ali če ni bila pravilno ponujena (388. člen ZGD-1).

Glede na to, da 388. člen ZGD-1 določa, da sklepa o prenosu delnic ni mogoče izpodbijati, če denarna odpravnina, ki jo ponudi glavni delničar, ni primerna, če ni bila ponujena ali če ni bila pravilno ponujena, se v praksi postavlja vprašanje, ali je izpodbijanje sklepa o prenosu delnic na podlagi kršitve pravice do obveščenosti zaradi nepravilnih, nezadostnih ali nepopolnih informacij v zvezi z določitvijo višine denarne odpravnine, dovoljeno. Nemški AktG je z novelo UMAG iz leta 2005 sicer izrecno izključil možnost izpodbijanja sklepa skupščine iz razloga nepravilnih, nepopolnih ali nezadostnih informacij, podanih na skupščini, v zvezi z določitvijo, višino ali primernostjo odpravnine, če zakon določa drug postopek za preizkus višine oziroma primernosti odpravnine, pred sprejetjem novele UMAG, ko je veljala v nemškem pravnem redu v bistvenem enaka ureditev glede izpodbijanja sklepov skupščine, kot je v veljavi danes v slovenskem ZGD-1, pa nemška teorija in sodna praksa glede tega vprašanja nista bili enotni.

Avtorja glede na veljavno slovensko ureditev v zvezi z izpodbijanjem sklepa o prenosu delnic zavzameta stališče, da je sklep skupščine o prenosu delnic v postopku izključitve manjšinskih delničarjev mogoče izpodbijati tudi v primeru, da na skupščini manjšinskemu delničarju niso bile podane informacije ali so mu bile podane nepravilne, nepopolne ali nezadostne informacije v zvezi z določitvijo in višino denarne odpravnine. To po njunem mnenju med drugim potrjuje tudi dejstvo, da je bila novela UMAG sprejeta pred sprejetjem ZGD-1, s katerim je slovenski zakonodajalec v slovenski pravni red uvedel institut izključitve manjšinskih delničarjev, kar pomeni, da se je slovenski zakonodajalec zavestno odločil, da ne bo sledil spremembi, kot je bila uvedena v nemški pravni red z novelo UMAG, ki je spremenila četrti odstavek par. 243 AktG, ter tudi, da je slovenski zakonodajalec pravici do obveščenosti dal večji pomen in jo rangiral višje, kot jo je opredelil nemški zakonodajalec v AktG.

Celoten članek v elektronski obliki je dostopen na spletnem naslovu: http://www.podjetjeindelo.si/.