Dne 14.09.2017 je stopil v veljavo noveliran Zakon o pravdnem postopku. Novela, ki spreminja več kot 130 členov veljavnega zakona, odpravlja dovoljeno revizijo in ohranja le še t. i. dopuščeno revizijo, kar pomeni, da bo vrhovno sodišče odločalo le o tistih zadevah, za katere bo ocenilo, da so pomembne za razvoj prava in poenotenje sodne prakse. Pri tem bo lahko vrhovni sodnik (ali več njih) podal ločeno mnenje, če se ne bo strinjal z odločitvijo. Novost je tudi obvezen pripravljalni narok, pred katerim bo število vlog, ki jih bo mogoče poslati na sodišče, omejeno na dve. Na navedenem naroku bodo stranke lahko sklenile poravnavo, sodnik pa bo v primeru, da poskus poravnave ne bo uspešen, med drugim moral narediti program vodenja in časovni načrt poteka sojenja. Novela širi možnost razpisa pritožbene obravnave višjega sodišča v primerih, ko bi vrnitev zadeve v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču pomenila hujšo kršitev pravice do sojenja v razumnem roku. Višja sodišča naj bi tako več zadev rešila sama oziroma brez vračanja na prvo stopnjo. Za postopke v gospodarskih sporih novela predvideva, da lahko višje sodišče v primerih, ko pritožba že na prvi pogled nima možnosti za uspeh, stranko o tem obvesti in jo pozove, naj se izjasni, ali vztraja pri pritožbi ali pa pritožbo umika. Če bo stranka umaknila  pritožbo, ji bo sodišče vrnilo del plačane sodne takse za pritožbo. Pomembne novosti novela prinaša na področju vročanja sodnih pisanj. Če bo naslovnika, ki bo prišel na pošto po določeno pismo, tam čakalo še kakšno sodno pisanje, bo moral po novem prevzeti vsa sodna pisanja, sicer se bo štelo, da je njihov sprejem odklonil. Uslužbenec pošte bo namreč ob dvigu pisanja preveril, ali naslovnika na pošti morebiti čaka še kakšno drugo sodno pisanje.