Samostojni podjetnik posameznik je glede stečaja zdaj praktično skoraj v celoti obravnavan kot vsaka druga fizična oseba, ki ni opravljala podjetniške dejavnosti in ki ni bila niti približno podvržena tveganjem, ki so jim pri poslovanju podvrženi samostojni podjetniki posamezniki. Številni samostojni podjetniki imajo tudi zaposlene delavce, ki jim morajo zagotavljati plače, nadomestila plač, odpravnine, zanje morajo plačevati davke in prispevke, zaposleni delavci pa so pri svojem delu podvrženi tudi različnim nevarnostim, za katere lahko odgovarja samostojni podjetnik posameznik.

POUDAREK: Za samostojnega podjetnika posameznika, ki zaide v težave, katerih posledica je med drugim nezmožnost plačevanja plač, nadomestil, morebitnih odškodnin ali rent ter nato stečaj, lahko veljavna ureditev osebnega stečaja pomeni praktično brezizhodno situacijo.

Tak samostojni podjetnik posameznik se namreč niti z institutom odpusta dolgov teh obveznosti iz svojega podjetniškega poslovanja ne bo mogel otresti. Te obveznosti pa so lahko tudi precej visoke in v takih primerih bi bila zakonska instituta osebnega stečaja in odpusta dolgov praktično brez vrednosti, saj se z njima ne bi dalo zasledovati in ne doseči cilja, ki naj bi ga ta instituta nudila fizičnim osebam, tj. tolikšna razbremenitev dolgov, da bo lahko taka oseba začela znova.

Za druge fizične osebe, ki ne opravljajo samostojne podjetniške dejavnosti, je namreč možnost, da bi si “nakopali” obveznosti, za katere ne učinkuje odpust obveznosti, praktično zelo majhna. Že kar nekaj let si tudi Evropska komisija prizadeva vzpostaviti ugodno vzdušje in ukrepe za zagotovitev ugodnejših pogojev za nove začetke podjetnikov, ki so doživeli stečaj, sledile pa naj bi ji tudi države članice. ⁵ Kljub temu menim, da v tem pogledu pri naših samostojnih podjetnikih ni bil narejen korak naprej.

Na tem mestu bi omenil tudi Zakon o gospodarskih družbah, ki celo kot pogoj za registracijo samostojnega podjetnika posameznika določa, da mora ustanovitelj podati izjavo, da nima neporavnanih obveznosti iz prejšnjih poslovanj.⁶ Morebitno lažno izjavo s tem v zvezi pa ta isti zakon opredeljuje kot izbrisni razlog, na katerega se pazi po uradni dolžnosti.⁷ Zakon torej samostojnim podjetnikom posameznikom kar na splošno preprečuje vsakršen vnovični začetek ali drugo priložnost. Povsem običajno je namreč, da ima podjetnik, ki je doživel neuspeh oziroma stečaj, neporavnane obveznosti, poleg tega pa našZFPPIPP tudi ne omogoča odpusta vseh obveznosti, in sicer niti tistih iz predhodnega poslovanja podjetnika.

Pomembna novost zakona je vsekakor tudi ureditev, da z začetkom osebnega stečaja nad podjetnikom stečajnemu dolžniku preneha status podjetnika.⁸ Dejansko tako med glavnim postopkom osebnega stečaja sploh ne moremo več govoriti o samostojnem podjetniku posamezniku, saj mu je ta status z začetkom osebnega stečaja samodejno prenehal. Taka ureditev po mojem mnenju ni prav posrečena, zlasti glede morebitnega končevanja nujnih poslov in nadaljevanja poslovanja med postopkom, pa čeprav zakon napotuje na smiselno uporabo predpisov, ki s tem v zvezi veljajo za pravne osebe.⁹ Res so se v preteklosti zaradi dejstva, da je status podjetniku posamezniku prenehal šele s pravnomočnim zaključkom stečajnega postopka, pojavljale nekatere težave,¹⁰ vendar bi po mojem mnenju lahko te težave elegantneje rešili v okviru drugih zakonov.¹¹ Dejstvo pa je tudi, da so se v preteklosti te težave v veliko primerih dokaj uspešno rešile v praksi.¹²

Novi zakon v praksi

Če pogledamo odločitve različnih prvostopnih sodišč od začetka uporabe novega zakona (tj. 1. oktobra 2008), lahko razberemo, da nova ureditev zlasti pri samostojnih podjetnikih posameznikih povzroča sodiščem nemalo preglavic. Najprej so si nekatera sodišča napačno razlagala svojo stvarno pristojnost za osebne stečaje samostojnih podjetnikov posameznikov, saj so si napačno razlagala, da gre za pristojnost okrajnih sodišč.

Nadalje so se pojavljale dileme, po katerem predpisu naj se obravnavajo stečajni postopki, kjer so bili predlogi za začetek stečajnega postopka vloženi pred 1. oktobrom 2008 in do tega datuma še ni bilo odločeno o začetku stečajnega postopka. ZFPPIPP je namreč v prehodnih in končnih določbah¹³ določil, da se v stečajnih postopkih, ki so se začeli pred tem datumom, uporabljajo predpisi, ki so se zanje uporabljali do tega datuma, razen nekaterih izrecno določenih delov oziroma členov novega ZFPPIPP.¹⁴ Izmed vseh izdanih sklepov v zvezi s postopki osebnega stečaja nad samostojnimi podjetniki posamezniki v obdobju do 15. aprila 2009 je svojo odločitev v zvezi z uporabo prava obrazložila zgolj stečajna sodnica Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu v svojem sklepu opr. št. St 1519/2008 z dne 24. oktobra 2008, kjer je zapisala, da je bil z vložitvijo predloga šele uveden in ne začet stečajni postopek in zato ni mogoče uporabiti določil ZPPSL.

Prvostopna sodišča v sklepih, ki jih izdajajo, uporabljajo tudi različne izraze, in sicer nekatera sodišča odločajo, da se nad dolžnikom samostojnim podjetnikom posameznikom začne stečajni postopek, druga sodišča pa, da se začne postopek osebnega stečaja. Podzvrst stečajnega postopka je tudi osebni stečaj,¹⁵ zato ne gre za nepravilnosti, ampak zgolj za nepotrebno neusklajenost v izrazih sodišč.

Za napake pa vsekakor gre, ko so številna sodišča v primerih osebnih stečajev samostojnih podjetnikov posameznikov objavljala napačne oklice in to še vedno počnejo.

POUDAREK: Nekatera sodišča namreč napačno navajajo, da če upniki zamudijo rok za prijavo terjatev, njihova terjatev do stečajnega dolžnika preneha, in da bo sodišče prepozno prijavo terjatve zavrglo.

Prav tako napačno navajajo, da če upnik zamudi rok za prijavo ločitvene pravice, ta preneha. Tak napačen oklic je npr. objavilo Okrožno sodišče v Celju 25. novembra 2008 pod opr. št. St 1639/2008, 8. decembra 2008 pod opr. št St 1599/2008, Okrožno sodišče v Murski soboti 6. novembra 2008 pod opr. št. St 1692/2008 (prej St 33/2008), Okrožno sodišče v Novi Gorici 4. marca 2009 pod opr. št. St 127/2009 itd. Okrožno sodišče v Novi Gorici je v omenjenem oklicu celo zapisalo, da gre za oklic o začetku stečajnega postopka nad pravno osebo. Naj tukaj omenim še sklep Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. St 1815/2008 z dne 23. februarja 2009, s katerim je tamkajšnje sodišče v primeru samostojnega podjetnika posameznika celo zapisalo, da se začne stečajni postopek nad družbo samostojnim podjetnikom posameznikom.

Menim, da so sodišča spregledala tudi jasno določilo prvega odstavka 387. člena ZFPPIPP, na podlagi katerega z začetkom osebnega stečaja stečajnemu dolžniku preneha status podjetnika. Na podlagi pravnomočnega sklepa o začetku stečajnega postopka, z učinkom od trenutka izdaje sklepa, samostojnega podjetnika posameznika AJPES tudi izbriše iz registra. Torej od tedaj dalje nimamo več samostojnega podjetnika posameznika, zato v nadaljevanju postopka sodišča po mojem mnenju listine in sklepe napačno naslavljajo na samostojnega podjetnika posameznika.

POUDAREK: Menim, da sodišča tako tudi celo v sklepih o začetku postopka odpusta obveznosti napačno navajajo, da se začne postopek odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku samostojnemu podjetniku.¹⁶

Temu pritrjuje tudi dejstvo, da se postopek odpusta obveznosti ne nanaša morebiti samo na obveznosti iz poslovanja samostojnega podjetnika posameznika.¹⁷ Menim, da lahko po pravnomočnosti sklepa o začetku postopka osebnega stečaja nad samostojnim podjetnikom posameznikom govorimo samo še npr. o Janezu Novaku in ne več o Janezu Novaku samostojnem podjetniku.

Med odločbami, ki so jih okrožna sodišča izdala do 15. aprilu 2009 v postopkih osebnega stečaja nad samostojnimi podjetniki posamezniki, sem opazil tudi sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 1324/2008 z dne 24. marca 2009, s katerim je sodišče odločilo, da se stečajni postopek konča, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom. Kot izhaja iz obrazložitve, je sodišče ugotovilo, da naj bi bila stečajna masa neznatne vrednosti oziroma da ne zadošča niti za stroške postopka, zato naj bi sodišče na predlog upravitelja odločilo, da se stečajni postopek konča, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom. Iz objavljene dokumentacije tega postopka osebnega stečaja izhaja, da obstajajo neplačane obveznosti stečajnega dolžnika do upnikov, ne pa, da bi stečajni dolžnik morebiti podal predlog za odpust v postopku neplačanih obveznosti. Iz iste dokumentacije prav tako nisem razbral, da bi upravitelj ali morebiti sodišče stečajnega dolžnika kakorkoli podučila ali opozorila na to njegovo pravico. Obstaja torej možnost, da stečajni dolžnik za možnost odpusta dolga ni vedel.

POUDAREK: Obveznosti podučevanja ali opozarjanja stečajnih dolžnikov naš zakon v nasprotju z nekaterimi drugimi tujimi ureditvami¹⁸ sodiščem res ne nalaga, vendar bi bilo po mojem mnenju treba vsaj prava neuke stečajne dolžnike na te možnosti opozoriti.

Zlasti vsaj na začetku izvajanja novega zakona, saj se še sodišča in tudi osebe, ki naj bi bili strokovnjaki za to področje, še vedno tudi “učijo” izvajanja in uporabe novega zakona.

Stečaji v številkah

V dobrih prvih šestih mesecih uporabe¹⁹ ZFPPIPP je bilo pravnomočno začetih stečajnih postopkov nad samostojnimi podjetniki posamezniki in tako iz poslovnega registra izbrisanih 35 samostojnih podjetnikov posameznikov. Kot predlagatelj postopka je v štirinajstih primerih nastopala kot upnik Republika Slovenija z davčnimi terjatvami, v devetnajstih primerih so bili predlagatelji dolžniki sami, v dveh primerih²⁰ pa je sodišče stečajni postopek začelo po uradni dolžnosti, saj samostojna podjetnika posameznika, ki sta vložila predlog za začetek postopka prisilne poravnave, nista sodišču dostavila vseh od sodišča zahtevanih listin oziroma so bile te po mnenju sodišča nepopolne. Prvi sklep o začetku postopka odpusta obveznosti v primeru samostojnih podjetnikov posameznikov pa je bil izdan 11. marca 2009, do obravnavanega datuma 15. aprila 2009 pa so bili izdani štirje taki sklepi.

Samo za primerjavo in sklep pa naj navedem, da so bili v istem obdobju začeti skupaj 303 stečajni postopki, od tega je bilo začetkov postopkov osebnega stečaja nad potrošniki 122, začetkov stečaja nad zapuščino osem, stečajnih postopkov nad pravnimi osebami pa 138.²¹ Še vedno je torej največ stečajev pravnih oseb, kar pa se bo glede na izkušnje iz tujine, kjer imajo že več let vpeljane institute osebnega stečaja nad potrošniki, verjetno spremenilo. Tako so na primer v Nemčiji v letu 2008 predstavljali stečaji nad premoženji potrošnikov kar 67,9 odstotka vseh stečajev.²²