V prilogi Pravne prakse št. 4., časopisa za pravna vprašanja, ki izhaja že od leta 1982 in je najbolj bran slovenski pravni časopis, je bil objavljen obširen strokovni članek odvetnika mag. Sebastjana Kerčmarja in odvetniške pripravnice Marjance Ambrožič z naslovom Ali stroškovna pravila manjšinskim delničarjem omejujejo pravico do sodnega preizkusa primernosti denarne odpravnine? Avtorja se v prispevku ukvarjata z aktualnimi stroškovnimi vprašanji, ki se pojavljajo manjšinskim delničarjem v zvezi s postopki preizkusa denarne odpravnine.
Stroški postopka sodnega preizkusa primernosti denarne odpravnine, zlasti stroški za delo poravnalnega odbora ter morebitnega njegovega zunanjega izvedenca, so lahko izjemno visoki, tudi več deset tisoč evrov. Osnovno pravilo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v prvem odstavku 614. člena sicer je, da stroške, ki nastanejo izključno zaradi določitve primerne denarne odpravnine (npr. stroški izvedencev, ki ugotavljajo višino primerne denarne odpravnine, in stroški skupnih zastopnikov), trpi močnejša stranka, tj. večinski delničar. Vendar pa zakonodaja omogoča, da sodišče na predlog glavnega delničarja predlagateljem postopka naloži, da mu povrnejo vse stroške postopka ali del teh stroškov, če bi ti od vložitve predloga ali poznejšega dne morali vedeti, da nastajajo stroški, ki so nesorazmerni s pravicami, ki se v postopku uveljavljajo.
V primeru izključitve manjšinskih delničarjev, ko je že skladno z zakonodajo dopuščen postopek “razlastitve” izven uradnih državnih organov, to je na ravni glavnega delničarja in skupščine družbe, zakonskih določb, ki so bile določene predvsem za zaščito pravic manjšinskih delničarjev, ne bi smeli tolmačiti kakorkoli strogo do “iztisnjenih” manjšinskih delničarjev in jih stroškovno obremenjevati. Prav nasprotno, te določbe bi bilo treba razlagati v korist manjšinskih delničarjev. Že tako je postopek sodnega preizkusa denarne odpravnine izjemno zahteven in za predlagatelje naporen. Zagotoviti si morajo najboljše pravne zastopnike, morebiti angažirati tudi ocenjevalce vrednosti podjetij, zato je prav, da se jih stroškovno razbremeni. Gre za določila, ki pomenijo kompenzacijo posega v ustavno zavarovano pravico do zasebne lastnine manjšinskih delničarjev in kažejo na to, da jih je treba razlagati izjemno previdno, nikakor pa prestrogo in v škodo manjšinskih delničarjev.
Celoten članek v elektronski obliki je dostopen na spletnem naslovu: