Izbruh okužb z virusom SARS-CoV-2 ob koncu leta 2019 na Kitajskem se je februarja 2020 razširil tudi na območje držav Evropske unije, v začetku marca tudi na območje Republike Slovenije. Z Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije z dne 12. 3. 2020 je bila na območju Republike Slovenije razglašena epidemija, posledično pa so se začeli sprejemati številni ukrepi na ravni države, katerih primarni cilj je zagotovo omejitev širjenja koronavirusa in zaščita prebivalstva, hkrati pa se ti ukrepi tako neposredno kot posredno odražajo tudi v gospodarstvu.

Zaradi omejitve širjenja koronavirusa kot tudi zaradi spremenjenih gospodarskih razmer so tako delodajalci primorani sprejeti ustrezne delovnopravne ukrepe. V nadaljevanju predstavljamo nekatere delovnopravne ukrepe, ki jih predvideva trenutna delovnopravna zakonodaja in ki bi bili v trenutni situaciji lahko relevantni tudi za vaše podjetje.

Eden izmed možnih ukrepov, ki se ga delodajalci poslužujejo v največji meri, v kolikor narava dela to omogoča, je odreditev dela na domu. Delodajalec sicer načeloma ne more delavcu enostransko odrediti dela na domu, vendar pa 169. člena ZDR-1 omogoča, da delodajalec v primeru izrednih okoliščin, ko je ogroženo življenje ali zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, enostransko brez soglasja delavca začasno spremeni vrsto ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi. To pomeni, da za odreditev dela na domu v primeru izrednih okoliščin ni potrebna sprememba pogodbe o zaposlitvi, je pa tak ukrep mogoč le, dokler takšne okoliščine trajajo. Delavec ima v primeru odreditve dela na domu pravico do 100% plače kakor tudi pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev in pravico do povračila stroškov za prehrano med delom. Odredba delodajalca, s katero delavcu odredi delo na domu, mora biti pisna, vsebovati pa mora tudi ustrezne sestavine, kot so npr. obrazložitev razloga za odreditev dela na domu, pravice, ki gredo delodajalcu v času dela na domu, ipd. Poleg tega je delodajalec skladno s četrtim odstavkom 68. člena ZDR-1 dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu, pred začetkom dela delavca, obvestiti inšpektorat za delo.

Druga možnost, ki jo predvideva delovnopravna zakonodaja, je odreditev čakanja na delo na domu. Skladno s 138. členom ZDR-1 lahko delodajalec v primeru, da ne more zagotavljati dela delavcem, z namenom ohranitve zaposlitve začasno pisno napoti delavca na čakanje na delo doma. Zakon določa, da ima v tem primeru delavec pravico do nadomestila plače v višini 80%  osnove za nadomestilo plače.

Načeloma velja, da breme nadomestila plače v primeru čakanja na delo na domu nosi delodajalec. Dne 20. 3. 2020 pa je bil na izredni seji Državnega zbora sprejet Zakon o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače (v nadaljevanju: ZIUPPP), ki določa, da bo država tistim delodajalcem, ki zaradi posledic virusa SARS-CoV-2, to je poslovnih razlogov, ne bodo zmožni zagotavljati dela najmanj 30% zaposlenim delavcem (posebna izjema so delodajalci, ki zaposlujejo samo enega delavca) in bodo delavce napotili na začasno čakanje na delo, povrnila 40% izplačanih nadomestil plač. Razlika izplačanih nadomestil v višini 60% izplačanih nadomestil, pa bo bremenila delodajalce. Poudariti gre, da delodajalec lahko pravico do delnega povračila nadomestil plače iz razloga čakanja na delo uveljavlja le enkrat in največ za tri zaporedne mesece. Delodajalec mora pravico do delnega nadomestila izplačanih nadomestil uveljavljati z vlogo, ki jo vloži pri Zavodu za zaposlovanje Slovenije v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do vključno 30. septembra 2020. Izjema velja za delodajalce, ki so delavce napotili na začasno čakanje na delo pred uveljavitvijo tega zakona – slednji morajo vlogo vložiti v osmih dneh od uveljavitve tega zakona.

ZIUPPP tudi določa, da nadomestilo v višini 80% osnove za nadomestilo plače, ki pripada delavcu, ki zaradi karantene, odrejene z odločbo ministra za zdravje, ne bo mogel opravljati dela (torej delo na domu ni mogoče), v celoti bremeni Republiko Slovenijo. Tudi v tem primeru pa je delodajalec dolžan pravico do nadomestila izplačanih nadomestil uveljavljati z vlogo pri Zavodu.

Drugačna ureditev seveda velja za zdrave delavce, ki po dogovoru z delodajalcem preventivno ostanejo doma. V tem primeru je delavec upravičen do nadomestila v breme delodajalca v višini 100 % plače.

V primeru, ko se zaradi zmanjšanja širjenja SARS-CoV-2 začasno zaprejo vrtci in osnovne šole, kar povzroči nemožnost opravljanja dela delavcev zaradi varstva otroka, ZDR-1 določa, da je eden od staršev zaradi t.i. višje sile upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.

Nazadnje gre poudariti, da skladno s priporočilom Ministrstva za gospodarstvo z dne 17. 3. 2020 ustavljanje proizvodnje ni smiselno tam, kjer so delodajalci sprejeli ustrezne ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe, zaradi česar naj bo ustavitev proizvodnje in zapiranje podjetij res skrajen ukrep. Enako velja za odpuščanje delavcev iz poslovnih razlogov, saj je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov utemeljena le, če v daljšem časovnem obdobju ni več pričakovati potrebe po delu na določenem delovnem mestu.